Nacionalni komite PIARC Slovenija 
Slovenija sodeluje v združenju PIARC od leta 1995, kot Prvi delegat pa vse od začetkov naprej nastopa po svoji funkciji direktor Direkcije RS za ceste. Zaradi učinkovitejšega sodelovanja je bil leta 1999 s Pogodbo o ustanovitvi vzpostavljen Nacionalni komite PIARC Slovenija (NK PIARC), ki danes združuje okrog 30 gospodarskih družb, institucij in posameznikov.
Njegove glavne naloge so:
- izbira nacionalnih poročevalcev za svetovne kongrese
- izbira in nominiranje članov tehničnih odborov
- oblikovanje slovenskih delegacij za svetovne kongrese
- priprava poročil in strokovnih prispevkov za svetovne kongrese
- predlaganje novih tem za diskusijo na svetovnih kongresih ali na tehničnih odborih
- oblikovanje delovnih skupin in zagotavljanje sodelovanja v tehničnih odborih
- izmenjava informacij, vezanih na cestno gospodarstvo med člani NK PIARC Slovenija in PIARC
- zagotavljanje neposrednih povezav med člani in odbori ter Izvršnim odborom PIARC-a
- izvajanje aktivnosti za večjo promocijo dela PIARC-a
- sodelovanje z drugimi inštitucijami in združenji tako na mednarodnem kot na nacionalnem nivoju
Trenutna predsednica NK PIARC Slovenija je ga. Ljiljana Herga, Direkcija RS za infrastrukturo.
Več o začetkih sodelovanja Slovenije v svetovnem cestnem združenju PIARC si lahko preberete v kratkem prispevku z naslovom »Kako je Slovenija vstopila v PIARC?«. Prispevek je napisal prvi predsednik in zdajšnji častni član NK PIARC Slovenija, g. Anton Šajna.
Svetovno cestno združenje PIARC
World Road Association PIARC je bilo ustanovljeno leta 1909 z namenom izmenjave znanj na področju cest in prometa. Leta 1970 je združenje pri Ekonomskem in socialnem svetu Združenih narodov dobilo svetovalni položaj, kar je njegovo vlogo v svetu le še okrepilo. Člani združenja so predstavniki vlad, regionalnih uprav, univerz, gradbenih in drugih podjetij, svetovalci, kakor tudi civilna združenja ter individualni člani iz 120 držav.
Vizija združenja: biti v svetovnem merilu vodilna organizacija za izmenjavo znanj na področju cest in prometa, za analiziranje in obravnavo aktualne problematike na tem področju, za vpeljavo najboljših praks in prenos sodobnih rešitev v tranzicijske države in dežele v razvoju ter za razvoj in promocijo učinkovitih pristopov za sprejemanje odločitev na področju cestnega gospodarstva.
Trenutni generalni sekretar svetovnega cestnega združenja PIARC je g. Patrick MALLÉJACQ iz Francije.
Uradna spletna stran združenja: www.piarc.org/en
Predstavitvena brošura: WRA-PIARC
Pravilnik o članstvu 2020-2023: WRA-PIARC Member Guide 2020-2023.
Še nekaj besed iz zgodovine cest na slovenskem…
Od leta 1900 p.n.š. do približno 300 p.n.š. je preko ozemlja današnje Slovenije potekala t.i. Jantarska pot. Nato so Rimljani (od približno 100 p.n.š. do 300 n.š.) zgradili na tem področju omrežje cest, ki je povezovalo področja današnjega Dunaja in Srednjega vzhoda z Rimom in Dračem. Nekatere od cest, zgrajenih v času Rimskega imperija, še danes predstavljajo glavne transportne poti preko našega ozemlja. Trgovanje med Rimom in Panonijo je potekalo po stari poti od Aquileie (Ogleja) preko Ocre (današnja Hrušica) do Nauportusa (Vrhnike) proti Emoni (Ljubljani) in Poetoviji (Ptuju) ter naprej proti Savariji, današnji Madžarski (Szombathely) ter od tam naprej v osrčje Panonije, to je do Scarabantije (Sopron) in Carnuntuma (Petronella). Ostanki rimskega cestnega omrežja so običajna najdba na različnih gradbiščih po Sloveniji, še posebej na smeri bivše rimske oskrbovalne poti Emona-Neviodunum-Andautonia-Siscia. To je hkrati smer, po kateri poteka današnja povezava med slovensko prestolnico Ljubljano in prestolnico sosednje Hrvaške, Zagrebom.
…do današnjih dni
Danes imamo v Sloveniji približno 6,701 km Državnih cest, od katerih je 762 km Avtocest in Hitrih cest, preostalo cestno omrežje pa sestavljajo Glavne (819 km) in Regionalne ceste (5,120 km) različnih redov. Če upoštevamo tudi ostale ceste, lahko vidimo, da Slovenijo pokriva gosto cestno omrežje (1.9 km cest/km2). To stanje se zaradi novogradenj in prekategorizacije cest stalno spreminja. Poleg državnih cest je bilo tako konec leta 2009 v upravljanju občin in lastnikov gozdov več kot 31,000 km občinskih cest in preko tisoč gozdnih cest. Od leta 1994 je v Republiki Sloveniji skladno s sprejetim Nacionalnim programom, potekala izgradnja avtocestnega križa, ki je bila leta 2010 uspešno zaključena. Te avtoceste bodo izboljšale povezave vzhod-zahod in sever-jug, v smereh dveh transevropskih transportnih koridorjev, ki potekata čez ozemlje Slovenije:
– Transevropski transportni koridor št. V: Benetke – Trst – Koper – Ljubljana – Budimpešta – Kijev
– Transevropski transportni koridor št. X: Salzburg – Ljubljana – Zagreb – Beograd – Skopje – Solun